• Kontakt: zelen.kom.ff@um.si

Glosar

A

Ekologija v kmetijstvu; podveda ekologije oz. biologije, obravnava odnose in interakcije med organizmi in njihovim okoljem, vključno z ljudmi v ekosistemih, ki jih uporabljamo v kmetijske namene; celostni pristop, ki hkrati uporablja okoljska in družbena načela ter načela oblikovanja kmetijskih sistemov in upravljanja prehranskih verig; optimizacijo interakcije med rastlinami, živalmi, ljudmi in okoljem ob upoštevanju družbenih vidikov.

Širše aktivno delovanje vseh državljank in državljanov na različnih javnih družbenih področjih, za splošno družbeno korist; možnost sodelovati pri odločanju oziroma vplivanju na odločitve, ki se sprejemajo v demokratičnem družbenem prostoru, ter pri tem sooblikovati in vplivati na javne teme, ki zadevajo različne ciljne skupine; soustvarjanje družbe in javnih tem na lokalnem, državnem in mednarodnem nivoju, s tem pa krepitev demokratičnega delovanja in zagotavljanje vključenosti posameznikov v družbo.

Predlagana nova najmlajša geološka enota, poimenovana po vplivu človeka na naš planet, temelji pa na prepričljivih svetovnih dokazih, da ljudje spreminjamo atmosferske, geološke, hidrološke, biosferske in druge procese zemeljskega sistema.

Nazor, po katerem so najpomembnejši zgolj človeški cilji, vse drugo – živa bitja in tudi neživa narava – pa ima vrednost večinoma zgolj kot sredstvo za dosego teh ciljev. Antropocentristi verjamejo, da je človek gospodar živalstva, rastlinstva in Zemlje nasploh.

Spremembe, ki so nastale zaradi delovanja človeka oz. so posledica človeške dejavnosti v okolju in na okolje.

B

Bioetika vključuje človekov odnos do različnih oblik življenja.

Označuje pogled na svet, po katerem so pomembni cilji oziroma interesi vseh živih bitij, ne le, recimo, človeški.

Etika v bioloških, biotehnoloških in biomedicinskih znanostih; ukvarja se z rabo bioloških (naravoslovnih) znanosti in uporabo dognanj teh znanosti v praktičnem življenju na področju biotehnologije, medicine, mikrobiologije itd.

Organizem, ki s svojo prisotnostjo, odsotnostjo ali z značilno reakcijo nakazuje prisotnost določenih snovi v okolju, zaradi česar se uporablja pri spremljanju stanja v okolju.

Raznovrstnost življenja na Zemlji, vključno z raznovrstnimi rastlinskimi in živalskimi vrstami, njihovo genetsko raznovrstnostjo ter ekosistemi, ki jih oblikujejo.

D

Teorija, ki jo je razvil Aldo Leopold, opredeljuje, da je moralno tisto ravnanje, ki prispeva k stabilnosti, integriteti in lepoti biotske skupnosti.

Blag dražljaj, ki pri posameznikih nevsiljivo spodbudi želeno vedênje.

E

Namerno, sistematično in obsežno uničevanje življenjskega okolja.

Interdisciplinarna metodološka usmeritev znotraj literarne vede, ki se je razvila v ZDA v 90. letih 20. stoletja in ki preučuje povezave med literaturo in fizičnim okoljem.

Ekološka tesnoba predstavlja normalen odziv na povečano zaskrbljenost zaradi podnebnih razmer. Strah lahko spremljajo globoka občutja izgube, nemoči, jeze, krivde in obupa ob posledicah podnebnih sprememb.

Odnos do potovanj, ki upošteva in minimizira vpliv na okolje ter vzpodbuja ekološke in trajnostne prakse.

Hrana, ki je pridelana brez sintetičnih pesticidov, gnojil in gensko modificiranih organizmov, s poudarkom na okoljski trajnostnosti.

Smer pedagogike, ki so jo oblikovali kritični pedagogi. Ti zagovarjajo koncept trajnostnosti, npr. vzpostavljanje dinamičnega ravnovesja med ljudmi in prostorom, v katerem ti živijo in ga nenehno sooblikujejo. Pomembna načela pri tem so soodvisnost, povezovanje, solidarnost, participatornost, pomen estetske izkušnje v naravi, v družbenih in delovnih prostorih ter vzdržnost, povezana s prekomernim trošenjem.

Neposredni in posredni prispevek ekosistemov oz. narave k blaginji človeške družbe ali posameznika. Ekosistemske storitve so eno izmed ključnih orodij za presojo trajnosti rabe naravnih virov, zagotavljajo jih naravovarstveno pomembna območja, za katera je značilna visoka biotska raznovrstnost. Ena od njih je opraševanje, ki nam zagotavlja hrano (od opraševanja žuželk je odvisnih približno 4/5 divjih in kmetijskih rastlin).

Dejanja nasilja ali sabotaže, izvedena za doseganje okoljskih in ekoloških ciljev; pogosto jih izvedejo posamezniki ali skupine z radikalnim pogledom na varovanje okolja.

Travišča s tradicionalno ali tradicionalni podobno kmetijsko rabo, ki vključuje zmerno pašo, košnjo, zmerno dognojevanje in brez večjih posegov v habitat. Takšna raba omogoča sobivanje velikega števila organizmov, zato je za ekstenzivna travišča značilna visoka biotska pestrost. Nekateri tipi teh travišč so med vrstno najbogatejšimi življenjskimi okolji na našem planetu.

Zgraditev, gradnja objektov, naprav za prenos in uporabo električne energije.

Pravica udeležencev EU ETS do izpusta ene tone ogljikovega dioksida ali drugega toplogrednega plina.

Preučuje sodobno uporabo rastlin s povezovanjem različnih disciplin: botanike, etnologije, farmakologije.

Veda o razmerjih med jezikom in kulturo; vključuje jezikoslovni in etnološki oz. kulturnoantropološki pristop.

F

Način razumevanja mehanizmov strukturiranja rastlinskih združb. Funkcionalni pristop temelji na razvrščanju rastlin na podlagi morfoloških, anatomskih in reproduktivnih morfološko funkcionalnih potez.

G

Varno in dolgoročno odlaganje visoko radioaktivnih odpadkov, pri čemer se poudarja potreba po obravnavanju izzivov, ki jih predstavljajo nuklearni odpadki, povezani s trajnostnim razvojem.

Aktualni, pereči družbeni problemi, med katere je mogoče umestiti tudi okoljsko krizo.

Označuje povišanje temperature ozračja zaradi onesnaževanja ter dvig povprečne temperature Zemljinega ozračja in oceanov od konca 19. stoletja in njegovo predvideno nadaljevanje.

Teorija, ki jo je razvil norveški filozof Arne Naess, pravi, da narave ne smemo videti zgolj kot rezervoarja virov za človeka, pač pa nekaj, kar ima pravico do samostojnega obstoja.

H

Življenjski prostor populacije ali vrste, ki ga opredeljujejo značilni okoljski dejavniki.

Pojem opredeljuje, da ljudje nismo le radovedneži, motivirani za spoznavanje sveta in sebe, pač pa pogosto tudi vedomrzneži, še posebej, kadar slutimo, da bi nas spoznavanje pripeljalo do neprijetnih ugotovitev.

I

Travnate površine, kjer gospodarjenje vključuje prekomerno gnojenje in večkratno košnjo, dosejevanje komercialnih semenskih mešanic ali pašo s preveliko obtežbo živali. Takšna raba omogoča prevlado manjšega števila rastlin in posledično nizko biotsko pestrost.

Vrste, ki jih je človek namerno ali nenamerno zanesel izven območja njihove prvotne razširjenosti; s širjenjem ogrožajo biotsko raznovrstnost, torej ekosisteme, habitate ali vrste in/ali zdravje ljudi in gospodarstvo.

K

Ne uporablja kemičnih gnojil in pesticidov; teži k temu, da je vsota vseh toplogrednih plinov, ki nastajajo pri pridelavi ali izdelavi, čim nižja.

Pojem (iz teorije Leona Festingerja) opredeljuje, da je oseba motivirana k odstranjevanju konfliktov med mislimi, ravnanji in odnosi. Ker ravnanja pogosto ne moremo spremeniti (vsaj ne na preprost način), se zatečemo k spreminjanju misli, tudi k zanikanju informacij.

Pristop k izobraževanju, ki temelji na uporabi konceptov iz kritičnega mišljenja, kjer se s pomočjo dialoga z drugimi analizirajo naše lastne vsakodnevne moralne in druge izkušnje.

Proces zmanjševanja vpliva izkoriščanja naravnih virov, ki se usmerja v ponovno uporabo, recikliranje in popravilo izdelkov.

L

Oseba, ki se ukvarja z ogledovanjem spreminjajočih se barv jesenskega drevesnega listja, ali oseba, ki obišče določeni kraj zaradi opazovanja jesenskega listja.

Literarna zvrst, literarno-umetniški prikaz narave.

M

Zmanjševanje pozidanih, asfaltiranih in betonskih površin, da bi preprečili pregrevanje mestnega okolja.

Pojav, kjer se zaradi gostote poselitve, načina poselitve ter drugih, predvsem s človekom povezanih dejavnikov, mestno okolje bolj segreje od okoliškega ruralnega ali suburbanega okolja.

Delci trdne, umetne in nevodotopne plastike, ki so veliki pet milimetrov ali manj in niso biološko razgradljivi; predstavljajo sodobno onesnaževalo.

Marketinška strategija, s katero želijo podjetja vzpostaviti določeno podobo o sebi, in sicer v obliki besedila, slike, grafike, nalepke ali imena blagovne znamke, podjetja, izdelka. Pri tem se na eni strani postavljajo s svojo družbeno ali ekološko angažiranostjo in se oglašujejo kot akterji, ki se zavzemajo za pošteno plačilo ipd. Na drugi strani pa v svojih sporočilih navajajo, da imajo njihovi izdelki pozitiven ali nikakršen vpliv na oceane oz. da je ta vpliv manj škodljiv od vpliva konkurence.

Morfološke, anatomske, fiziološke in fenološke ter druge lastnosti rastlin, ki vplivajo na ekološko uspešnost vrst v združbi.

N

Strategije in načini spodbujanja želenega (prookoljskega) vedênja na ravni posameznikov (ne skupin, podjetij ali cele družbe).

Polliterarna zvrst, razmišljanje o naravi, o hoji, gozdu; mešanica naravoslovja, meditacije, zgodovine, antropologije.

Natura 2000 je naravovarstveno omrežje Evropske unije in eno največjih svetovnih varstvenih območij. Tako ohranjamo živalske in rastlinske vrste, habitatne tipe ter območja, ki so pomembni na slovenski, evropski in svetovni ravni.

Naučeno prepričanje, da s svojim vedênjem ne moremo vplivali na izid situacije, običajno kot posledica večkratnih neuspelih poskusov vplivanja na situacijo.

O

Energija, ki izhaja iz naravno obnovljivih virov, kot so sonce, veter, dež, plima, valovi in geotermalna energija.

Stranski proizvod tehničnih procesov, torej za presežno toploto kot stranski produkt večine tehničnih, industrijskih ali komercialnih procesov iz tovarn, podatkovnih centrov, objektov za odpadne vode ali nakupovalnih centrov.

Koncept drugačne družbene organizacije, ki ne temelji na cilju rasti, temveč na zmanjšanju produkcije z namenom zmanjšanja okoljskega odtisa, ki ga povzroča obstoječi model neskončne rasti v končnem prostoru.

Vprašanje človekovega ravnanja in hotenja glede na to, kaj je (moralno) dobro in slabo oziroma pravično in krivično za okolje.

Sposobnost pisanja in širjenja besedil o okoljski krizi in razumevanje različnih tipov besedil na to temo.

Interdisciplinarno področje oz. veja psihologije, ki se ukvarja z odnosom med človekom in njegovim okoljem.

Po Unescu okoljska vzgoja odgovornosti do vseh živih bitij oziroma vzgoja za trajnostno prihodnost.

Davek, katerega davčna osnova (ali njen približek) ima dokazano negativne učinke na okolje.

Osebe, ki verjamejo v najrazličnejše lažne teorije in zarote o podnebnih spremembah.

Osebe, razseljene zaradi okoljskih dejavnikov, ali osebe ali skupine oseb, ki so prisiljene začasno ali trajno zapustiti svoj tradicionalni habitat in se preseliti znotraj svoje države ali v tujino zaradi nenadnih ali stalnih sprememb v okolju (naravnih ali antropogenih), ki nepovratno vplivajo na njihova življenja, eksistenco ali življenjske pogoje.

Velja za enega izmed najbolj celostnih kazalnikov trajnosti, ki obravnavajo okoljsko razsežnost razvoja in pritiske človeka na ekosisteme. Meri naravne vire in ekosistemske storitve, ki jih človek uporablja, ter jih primerja z njihovo biološko zmogljivostjo obnavljanja (biokapaciteta).

Plavajoči otok plastičnih odpadkov v Tihem oceanu, območje plastičnih odpadkov v velikosti treh Francij.

P

Občutki tesnobe oz. zaskrbljenosti, vezani na negativne posledice podnebnih sprememb za posameznika in/ali družbo.

Težnja zmanjšati emisije toplogrednih plinov (vključno z ogljikovim dioksidom; težnja po zmanjšanju emisij zgolj ogljikovega dioksida se imenuje ogljična nevtralnost).

Stališče, ki poudarja spoštovanje človekovih pravic in na človeka osredinjen pristop pri sprejemanju dejanj pri reševanju okoljske krize.

Osebe, ki so prisiljene zapustiti svoje domove zaradi škodljivih posledic podnebnih sprememb, kot so naraščanje vodne gladine morja, ekstremni vremenski dogodki in suše.

Nagovarjanje okoljske krize v pojmih njenih vzrokov in posledic, analiziranje in posredovanje učinkovitih odgovorov nanjo ter spodbujanje k odločanju za bolj trajnosten način življenja.

Področje raziskovanja odnosov med družbenimi oblikami, organizacijami in ekonomskimi strukturami ter vplivom, spremembami in odločanjem o okolju.

Travišča na območjih s prvotno gozdno vegetacijo, ki jih je ustvaril človek, za pridobivanje krme. Potrebujejo redno vzdrževanje s košnjo ali pašo, sicer se ponovno zarastejo z grmovnimi in drevesnimi vrstami.

Dejavno izpolnjevanje vrednot, ki se nanašajo na trajnostnost v posameznikovih dejanjih in življenjskem slogu.

Kultura, ki spodbuja neomejeno potrošnjo in hiperprodukcijo, oboje pa vodi v povečano porabo virov, ustvarjanje odpadkov in onesnaževanje okolja.

Pristop k ravnanju z odpadki, pri katerem naj bi se količina odpadkov v družbi čim bolj približala nič, s čimer bi pomagali ohranjati naravne vire in varovati okolje. Postopno opuščanje odpadkov naj ne bi potekalo s sežiganjem ali z odlaganjem odpadkov, temveč z ustvarjanjem in izvajanjem načinov ali sistemov, ki že sicer ne ustvarjajo odpadkov (npr. predelava odpadkov, centri ponovne uporabe in popravil, skupnostno kompostiranje in vrtovi, razdeljevanje hrane).

Vedênje, s katerim posamezniki pozitivno prispevajo k zaščiti in varovanju okolja.

Aktivnosti, ki so v družbi oziroma neki družbeni skupini pozitivno ovrednotene (empatija, altruizem, sodelovanje).

R

Odraža najširše človekovo delovanje v pokrajini in je bolj ali manj prilagojena naravnim in družbenim razmeram (relief, podnebje, voda, prsti, prebivalstvo, gospodarstvo in drugo).

Varnostni ukrepi in mehanizmi, ki preprečujejo nekontrolirane izpuste radioaktivnih snovi z upoštevanjem skrbi za javno zdravje in okoljsko varnost.

Hrana, ki je pretežno rastlinskega izvora. To so lahko sadje, zelenjava, gobe, semena, žitarice, stročnice, oreščki in rastlinski nadomestki mesa.

S

Prihodnost, ki bo lahko kljubovala vsem tistim dejavnikom, do katerih prihaja zaradi podnebnih sprememb.

Dokaj mlado področje politik EU, saj je postala formalno priznana kot pravni red ES šele po podpisu Enotnega evropskega akta leta 1987.

Učenje, ki (z razvijanjem samozavedanja, samouravnavanja, socialnega zavedanja, odnosnih spretnosti in odgovornega sprejemanja odločitev) spodbuja sprejemanje odgovornih odločitev na vseh področjih tudi pri premagovanju okoljske krize.

Strategija EU obsega dve prednostni nalogi, in sicer varnost preskrbe s hrano in varnost hrane, pri čemer so, recimo, pomembni prepolovitev uporabe pesticidov in gnojil ter prodaje antimikrobikov, povečanje površine, namenjene ekološkemu kmetovanju, spodbujanje bolj trajnostne porabe hrane in zdrave prehrane ter izboljšanje dobrobiti živali. Siceršnji cilji strategije so zagotoviti zadostno, cenovno dostopno in hranljivo hrano v okviru omejitev planeta, predvsem zmanjšanje izgube in količine zavržene hrane ter boj proti goljufijam s hrano v dobavni verigi.

Vedênjske in miselne tehnike, ki jih posamezniki uporabljajo za prilagajanje na spremembe in uravnavanje čustev v svojem življenju.

Razdeljenost družbe, skupin ljudi na posamezne družbene sloje, (družbena) slojevitost.

Neposreden ali posreden vnos umetne svetlobe v okolje, kar povzroči povečanje naravne osvetljenosti okolja; emisijo svetlobe umetnih virov, ki lahko povzroča za človeka motečo osvetljenost, zaradi bleščanja ogroža varnost v prometu, zaradi sevanja proti nebu pa vnaša motnje v selitvene poti ptic ter nočno življenje žuželk in drugih živali.

T

Komunikacijske strategije, ki promovirajo trajnostne prakse in vrednote v potovalnih destinacijah.

Komunikacija, ki opozarja na trajnostne prakse in vrednote ter jih vzpodbuja.

Osredinja se na dolgoročno ekološko ravnotežje in okoljsko odgovornost s posebnim poudarkom na praksah, ki podpirajo ekološko zdravje in odpornost.

Oblike prevoza, ki pripomorejo k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov in onesnaženju zraka. Mednje sodijo uporaba javnega prevoza, kolesarjenje, hoja in uporaba električnih vozil.

Prakse nakupovanja oblačil, ki niso podvržene hitremu menjavanju modnih trendov in potrošnji oblačil, temveč so naklonjene recikliranju, popravilom in izposoji oblačil.

Vrsta pašništva ali nomadstvo, sezonsko premikanje živine med stalnimi poletnimi in zimskimi pašniki.

Grafična predstavitev koncepta treh oz. štirih dejavnikov, ki pomembno vplivajo in določajo trajnostnost: ekologija, gospodarstvo in socialna dimenzija ter politika. Cilj uresničevanja trikotnika/štirikotnika trajnostnosti so čim bolj uravnotežena razmerja med dejavniki.

V

Eden od temeljnih motivacijskih dejavnikov, ki vpliva na verjetnost posameznikovega vedênja.

Vse rastlinske skupnosti (združbe), ki rastejo v določeni regiji, državi ali na določeni celini.

Z

Tehnologija v kontekstu nuklearne energije, ki se osredinja na zmanjšanje ogljikovih izpustov za doseganje trajnostnega razvoja.

Model družbene organizacije, kjer je ekonomska aktivnost (produkcija, potrošnja) organizirana tako, da je okoljsko nevtralna.

Doživljaji, ki so okolju prijazni in podpirajo trajnostnost.

Politične stranke, ki dajejo prednost okoljskim temam, trajnostnosti in družbeni pravičnosti ter se politično ukvarjajo s podnebnimi spremembami in z ekološko odgovornostjo.

Politični pojav, pri katerem so okoljske teme s poudarkom na trajnostnosti in podnebnih spremembah uporabljene kot osrednje teme za pridobivanje podpore in promoviranje populističnih ciljev.

Okolju prijazen turizem s turistično ponudbo, ki ščiti okolje (lokalno kulturo in lokalno gospodarstvo, naravne vire) oz. ga čim manj obremenjuje; osredinja se na okolju prijazne prakse in trajnostnost.

Prostor kot medij ozaveščanja, komuniciranja in preseganja okoljske krize. Niti osebnega niti delovnega okolja ne smemo obravnavati le kot mesto za izvrševanje zadanih nalog, ampak kot mesto spodbujanja (ali oviranja) prookoljskega vedênja.

Stremi k zmanjšanju ogljičnega odtisa celotnega mesta in ustvarjanju okolja in ljudem prijaznega urbanega okolja v sožitju z naravo.